ЕЛЕКТРОНСКИ ЕЛЕМЕНТИ

Elektronskite elementi se voglavno podeleni na dve grupi:

Pasivni elektronski elementi (passive electronic elements)

Vo ova grupa na elektronski elementi spa|aat site elementi koi koga }e se priklu~at na ednonaso~na ili naizmeni~na struja se odnesuvaat pasivno i strogo po Omoviot zakon.Tie ne poka`uvaat ispravuva~ko ili zasiluva~ko dejstvo.

Aktivni elektronski elementi (active electronic elements)

Ovoj vid na elektronski elementi se odnesuvaat aktivno koga }e se priklu~at na ednonaso~na ili naizmeni~na struja,odnosno poka`uvaat ispravuva~ko ili zasiluv~ko dejstvo.

ГЕОТЕРМАЛНА ЕНЕРГИЈА

Geotermalnata energija se odnesuva na mo`nostite za koristewe na toplinata od vnatre{nosta na Zemjata(heat from the inland).Za da se iskoristi taa energija.razvieni se mnogu tehnologii, me|u koi mo`at da se izdvojat dve: direktno(directly) i indirektno(indirectly) iskoristuvawe.

Direktnoto koristewe na energijata podrazbira topla voda(warm water) koja izvira (ili se ispumpuva) od vnatre{nosta na Zemjata.Takvata energija mo`e da se koristi za greewe na ku}ite i staklenicite,za poedini postapki vo industrijata idr.

Indirektnoto koristewe na geotermalnata energija zna~i dobivawe na elektri~na struja.Ovoj princip ne se razlikuva mnogu od klasi~nite termoelektrani(thermoelectric power stations) na jaglen ili mazut-razlikata e samo vo na~inot na koj se dobiva vodenata para.Vo zavisnost od temperaturata na vodata(water temperature) ili pareata vo Zemjata,razvieni se nekolku tehnologii.Prednost na ovoj izvor e toa {to e eftin(inexpensive),stabilen(stable) i traen(progressive) izvor,nema potreba za gorivo, nema emituvawe na {tetni gasovi(harmful gases).Od druga strana,pak,malku se tie mesta kade vrelata voda se nao|a na mala dlabo~ina,pa iskoristuvaweto od pogolema dlabo~ina so sebe nosi i pogolemi tro{oci.

ЕНЕРГИЈА НА ВЕТРОТ

Sledniot alternativen izvor koj ne ~eka vo idninata e energijata na vetrot.Osnovniot princip na sozdavawe elektri~na struja e mnogu ednostaven:vetrot gi vrti perkite na turbinata(turbine) ~ija oska e povrzana so generator(generator) koj mehani~kata energija (mechanical energy) ja pretvara vo elektri~na energija(electricity).

Generalno,turbinite na veter se sostojat od tri perki ko rotiraat okolu horizontalno postaveno ku}i{te na vrvot na visoka kula.

So usovr{uvawe na specifi~na tehnologija za iskoristuvawe na eolskiot potencijal (Aeolian potential),postojat mo`nosti konvencionalnite na~ini za dobivawe na elektri~na energija da se zamenat so vakvi turbini.Taka na primer vo Kalifornija ( SAD) se nao|aat najgolemiot broj na eolski centrali (wing farms) .Eden takov sistem proizveduva elektri~na energija prose~no kako i so rabotewe na nuklearna centrala.

Me|utoa,i ovde postojat ograni~uva~ki faktori(restrictive factors) za upotrebata na ovoj alternativen izvor na energija.Stanuva zbor za utvrden broj na vetroviti denovi godi{no koi ovozmo`uvaat maksimalno iskoristuvawe na energijata na vetrot.Zatoa, zasega eloskata energija se kombinira so drug vid na energija i na toj na~in dava doprinos kon za{titata na okolinata i emisijata na {tetni gasovi.

СОНЧЕВА ЕНЕРГИЈА

Sonceto (Sun) e ogromna topka od v`e{ten gas ~ij pre~nik iznesuva 1.4 milioni kиlometri.Vo negovoto jadro(nucleus),so proces na nuklearna fuzija(nuclear fusion),vodorodot (hydrogen) se preobrazuvavo helium(helium) pri {to se osloboduva ogromna koli~ina na energija. Ovaa energija e od golemo zna~ewe za nas poradi mo`nosta za nejzino iskoristuvawe(use energy) i pretvarawe vo elektri~na energija (electricity) kako najupotrebuvan vid na energija.Energijata na Sonceto e navistina neiscrpen(unfailing) izvor na energija koja spored dene{niot stepen na tehnolo{ki razvoj mo`e da se iskoristi na dva na~ina.

1. Termokolektorite(term collectors) postaveni na pokrivite od objektite na relativno evtin na~in ovozmo`uvaat iskoristuvawe na solarnata energija.Stepenot na iskoristuvawe na ovie sistemi e mnogu mal (od 1500 do 1800 kWh/m2 ) i zavisi od agolot na pa|awena son~evite zraci.ja~inata na sonceto i sl.

2. Vo posledno vreme vo brz razvoj se i fotonaponskite solarni kolektori koi solarnata energija(solar energy) direktno ja petvaraat vo elektri~na energija(electricity).Iako dosta skapi ,tie ve}e se primenuvaat . Vo idnina so koristewe na tnr. “tandem }elii“ (Tandem cells)se o~ekuva i zgolemuvawe na stepenot na iskoristuvawe i do 25% so {to bi stanale komercijalno isplatlivi.

ЕНЕРГИЈА

Potrebata od energija (energy requirement) ~ovekot ja zadovoluva so koristewe na takanare~enite konvencionalni izvori na energija(conventional sources of energy) vo koi spa|aat energijata od fosilnite goriva(extant fuels ) ,kako{to se nafta(petroleum),jaglen(carbon),mazut (mazut) ,priroden gas(natural gas) . Koristeweto na ovoj vid goriva so sebe nosi i posledici za koi site stanuvame svesni i koi ve}e i gi ~uvstvuvame,kako {to se na primer prekumernoto zagaduvawe na ~ovekovata okolina ili se poizrazenite klimatski promeni(climate changes).Zatoa, porano ili pokasno, civilizacijata }e mora vo potpolnost da se naso~i kon podmiruvawe na energetskite potrebi od izvori koi ne se zasnovani na sogoruvawe na fosilnite goriva.Duri i koga problemot so klimatskite promeni ne bi postoel,svetskite zalihi od fosilni goriva ne se neiscrpni,pa so sega{noto tempo na nivno eksploatirawe i o~ekuvano zgolemena eksploatacija sepredviduva nivno iscrpuvawe najkasno do krajot na 21 vek.Pritoa,ova pretstavuva optimisti~ko scenario.

Od taa pri~ina golem broj na istra`uvawa vo svetski ramki se naso~eni kon obnovlivite izvori na energija(renewable source of energy ),kako {to se energijata na vodata,sonceto,vetrot i sl. Ovie vidovi na energija momentalno davaat pomalku od 1% od vkupnata potrebna energija,ne vklu~uvaj}i ja hidroenergijata.Toj del vo idnina mora dase zgolemi i toa povekekratno,bidej}i konvencionalnite izvori na energija gi ima se pomalku,a nivnoto {tetno vlijanie e se poizrazeno.Zatoa ovie izvori treba da se iskoristuvaat {to pove}e i da gi zamenuvaat klasi~nite izvori na energija.

Razvojot na obnovuva~kite izvori na nergija e va`en od nekolku pri~ini:

-Obnovuva~kite izvori na energija imaat va`na uloga vo namaluvaweto na na jaglerod dioksidot vo atmosferata

-Povi{uvaweto na udelot na obnovuva~kite izvori pomaga vo energetskata izdr`livost na sistemot.Isto taka pomaga i vo podobruvaweto na sigurnosta na dostavuvaweto na energijata na toj na~in {to ja namaluva zavisnosta na uvozot na energensite i elektri~nata energija

-Se o~ekuva deka obnovuva~kite izvori }e im bidat konkurentni na konvencionalnite izvori na energija.

Vo alternativni izvori na energija(alternate source of energy ) se smetaaat pred se energijata na vodata, sonceto,energijata na vetrot,energijata na plimata i osekata, nuklearnata energija(energy of water, sun, wind, flood an low water, nuclear energy ) i sl. Vo zavisnost od tehni~kata podgotvenost }e zavisi i stepenot na nivnoto iskoristuvawe.